Kakšno opremo potrebuješ za fotografiranje psov ali konj - 1. del
Fotografija je lahko čudovit hobi, ampak vsaj na začetku zahteva precejšnji časovni (in finančni) vložek, da se spoznamo s tehnično in programsko opremo, ki jo potrebujemo. V tej seriji blog objav bom opisala vse kar potrebuješ za začetek – od fotoaparata in njegovih nastavitev, do objektivov in programov za urejanje fotografij. Ne bom šla globoko v specifikacije, ampak samo toliko kot moraš nujno vedeti pred nakupom prvega (ali drugega) fotoaparata.
Poznamo več delitev fotoaparatov, se bom pa danes osredotočila na 4 vrste, med katerimi se je potrebno odločiti pri nakupu: full frame vs. cropped (med njimi najbolj znan APS-C) fotoaparati in DSLR vs. mirrorless fotoaparati (zagotovo obstajajo slovenski prevodi, ampak je tu bolje poznati angleške izraze, saj je več informacij na voljo v angleščini). Razlika med full frame in cropped sonzor fotoaparati je v velikosti senzorja, posledično pa v kvaliteti fotografije in ceni fotoaparata. Full frame senzor fotoaparati imajo večji senzor in so zato dražji. Sama sem začela s cropped (oz. APS-C) senzor fotoaparatom, ki mi je izvrstno služil, dokler se nisem odločila, da se želim s fotografijo ukvarjati profesionalno. Upala bi si tudi trditi, da so novejši modeli cropped senzor fotoaparatov v tem času napredovali in so zmogljivejši kot so bili pred nekaj leti. Je pa potrebno zelo paziti pri objektivih! Če želimo na cropped senzor fotoaparatu fotografirati z učinkom 50 mm objektiva (več o tem v 2. delu), moramo kupiti 35 mm objektiv, če želimo učinek 85 mm, moramo kupiti 50 mm objektiv in tako naprej - količnik je približno 1.5 (1.3 - 1.7, odvisno od proizvajalca), ki ga je potrebno upoštevati tudi, če kupujemo objektive, ki so namenjeni samo za cropped senzor fotoaparate. Več o razliki med full frame in cropped fotoaparati je na voljo v tem videu .
Naslednji pomembni vrsti sta DSLR in mirrorless (oz. brezzrcalni) fotoaparati. Tako DSLR kot mirrorless fotoaparati prikazujejo prizor skozi objektiv, vendar je način prikaza popolnoma drugačen. DSLR fotoaparati imajo ogledalo za odsev slike v iskalo skozi katerega gledaš, zato predno sprožiš sprožilec vidiš samo optično sliko tega kar je pred tabo. Ko posnameš fotografijo, se ogledalo obrne navzgor in s tem umakne, tako da lahko slika preide na zadnji del fotoaparata – senzor in šele nato vidiš končno fotografijo na zaslonu fotoaparata, ki je precej drugačna od optične slike. Mirrorless fotoaparati pa nimajo ogledala, ki bi se umikal, ampak ves čas vidš t.i. live view, ne glede na to ali gledaš skozi elektronsko iskalo oz. kukalo ali na zaslonu – ves čas vidiš kakšna bo končna fotografija. Obstaja več razlogov za in proti tako za enega kot drugega, je pa za začetnika zagotovo lažja uporaba mirrorless fotoaparatov, žal pa je zanje na voljo manj različnih objektivov, sploh tistih bolj ugodnih. Možna je uporaba t.i. adapterjev in s tem povezljivost DSLR objektivov in mirrorless fotoaparata, vendar jih nekateri fotografi odsvetujejo. Jaz sem pred enim letom zamenjala DSLR kamero za mirrorless in ne predstavljam si iti nazaj, adapterja pa ne uporabljam. Več o razliki med DSLR in mirroless je na voljo v tem članku ali tem videu .
Vse tri zgornje fotografije so nastale z DSLR cropped senzor fotoaparatom Nikonom D3300. Zadnja stvar, ki bi jo rada omenila pri vrstah fotoaparatov in je izjemno pomembna – boljši fotoaparat zahteva boljši računalnik za obdelavo fotografij.
Nastavitev fotoaparata je zelo obsežna tema, ki jo je v blog zapisu tudi težko dobro in razumljivo zapisati, zato bi začetnikom priporočala mentorja, tečaj ali delavnico. Pomembno je namreč precej dobro razumevanje pojmov zaslonke (aperature), časa osvetlitve (shutter speed) in ISO ter kako medsebojno delujejo. V grobem bi avtomatski način odsvetovala skoraj vsem, vendar to še ne pomeni, da moraš vse nastaviti ročno, kot bi to večina profesionalnih fotografov zagovarjala do groba. Na vseh digitalnih fotoaparatih obstaja aperature mode, ki je precej enostaven za razumeti in ni potrebno ves čas med fotografiranjem preverjati in prilagajati nastavitev, pogosto je dovolj samo pred vsakim fotografiranjem. Tistim, ki so že popolnoma jasni osnovni pojmi, vendar niso sproščeni z manual mode, bi za portretno (!) fotografiranje priporočala sledeče: Aperature mode in čim nižji aperature kot ga objektiv zmore (npr. 1.8, 2.8, 4.0,..), v posebnih nastavitvah pa še minimum shutter speed, ki naj bo za 50 mm objektiv vsaj 1/100 (če je pes zelo pri miru, sicer raje 1/200), za 200 mm objektiv pa vsaj 1/400 ter maximum ISO, ki pa je zelo odvisen od vsakega fotoaparata. Zmogljivejši fotoaparati zmorejo iti preko 5000 ISO (nekateri tudi dvakrat toliko) in se fotografijo še da normalno rešiti s programom kot je Topaz Denoise, manj zmogljivi fotoaparati pa bodo že pri 2000 ISO posneli fotografije z ogromno šuma (t.i. noise). Zelo pomembna je tudi nastavitev fokusa. Vsakemu bi odsvetovala auto focus, saj izjemno redko zadane pasje oči, včasih pa celo zgreši psa v celoti. Zato se v večini primerov uporablja t.i. single point focus, pri katerem s pomočjo majhnega kvadratka fotoaparatu »sporočimo« kje želimo, da je fokus. Pri novejših fotoaparatih obstaja še t.i. (animal) eye detection, ki pa je v praksi zelo neuporaben, razen pri izjemno zmogljivih fotoaparatih kot sta Nikon Z9 in Canon R5.
Še zadnja izjemno pomembna nastavitev, ki se je bom danes dotaknila, je način shranjevanja fotografij. Če želimo fotografijo kasneje urejati, je nujno, da jo fotoaparat zapisuje v RAW in ne JPEG formatu. Najpomembnejši razliki sta v velikosti in videzu fotografije. Fotografija v RAW formatu je precej večja in vsebuje vse podatke, ki jih zajeme senzor, vendar je precej »pusta« in zahteva urejanje. Fotografija posneta v JPEG formatu je na drugi strani »lepša« (bolj izrazitih barv in kontrasta), vendar ni primerna za urejanje, saj je skrčena in vsebuje premalo podatkov. Več o razliki med RAW in JPEG je na voljo v tem članku ali v tem videu .
Toliko za prvi del, kmalu pa se v drugem delu razpišem še o objektivih in programih za urejanje fotografij. Če želiš mojo pomoč pri učenju fotografije, sem ti na voljo.