Moj (prvi) fotografski naziv: Licentiate in Photography (LSWPP)
Konec septembra sem oddala serijo 20 fotografij v ocenjevanje petčlanskemu sodniškemu zboru z namenom, da se uveljavim kot strokovnjakinja na svojem področju. Ponosna sem, da mi je organizacija The Societies of Photographers podelila naziv Licentiate in Photography oziroma na dolgo Licentiate of the Society of Wedding and Portrait Photographers (LSWPP). V tem zapisu bom poskušala čim bolj razumljivo napisati zakaj sem si tega želela, kaj sam naziv pomeni, kakšni so pogoji za pridobitev in kakšni so moji načrti za naprej.
Ne vem koliko vam je poznano področje (psiho)terapevtskega svetovanja v Sloveniji, ampak v osnovi se lahko vsak okliče za psihoterapevta, ne glede na to ali je zaključil kakršno koli šolanje na področju psihologije, psihiatrije, družinske terapije ali psihoterapije. Čeprav se stroka že dolgo časa trudi z zakonom to preprečiti, se še danes lahko kdorkoli oglašuje kot (psiho)terapevt in ponuja storitve na tem področju, zato je ključno, da se preveri kompetentnost terapevta h kateremu želimo iti. Ne, nisem popolnoma zašla s teme tega zapisa, saj je pri fotografiranju zelo podobno - čisto vsak se lahko oglašuje kot profesionalni fotograf, stvar potrošnika pa je ali mu zaupa. Moja želja je, da je vsak, ki se odloči za fotografiranje svojega ljubljenčka pri meni, prepričan, da bo deležen vrhunskih izdelkov. To poskušam doseči na dva načina - prvi je z udeleževanjem na fotografskih tekmovanjih, drugi pa s potegovanjem za fotografski naziv.
Fotografske nazive podeljujejo fotografske zveze in organizacije. Fotografska zveza Slovenije na primer podeljuje razstavljalske nazive Fotograf 3. razreda FZS, Fotograf 2. razreda FZS, Fotograf 1. razreda FZS, Kandidat za mojstra fotografije FZS in Mojster fotografije FZS; v tujih organizacijah (npr. The Societies, BIPP, PPA, APS,…) pa so se uveljavili nazivi Licentiate, Associate in Fellow, ki bi jih zelo površno lahko primerjala z diplomo, magisterijem in doktoratom. Priznam, malo me je mikalo, da bi se vrgla v razstavljalske vode, ampak sem se na koncu odločila, da se najprej potegujem za naziv v organizaciji, ki jo že poznam in kjer so moje fotografije zelo lepo sprejete. Tako sem se določila za The Societies of Photographers, ki po mojih izkušnjah in pripovedovanju drugih, ocenjujejo res le kvaliteto fotografije in ne favoritizirajo enega stila fotografiranja in urejanja fotografij, kar je meni izjemno všeč. Zelo rada namreč pri svojem delu eksperimentiram in se ne želim “zabetonirati” v enem slogu.
Vsaka organizacija oziroma zveza ima svoja pravila za dodelitev naziva, ampak se v osnovi ne razlikujejo močno. Skoraj povsod je potrebno za posamezen naziv pripraviti serijo 20 fotografij in skoraj povsod se ne da preskakovati nazivov, kar pomeni, da je potrebno najprej oddati serijo fotografij za Licentiate, ko gre ta pozitivno skozi, se lahko potegajuš za naziv Associate z novo serijo 20 fotografij in šele nato “napadaš” naziv Fellow. Povsod pa moraš seveda biti član te organizacije. Pri The Societies lahko pri potegovanju za naziv Licentiate oddaš fotografije v digitalni ali tiskani obliki, enako velja za Associate, pri potegovanju za Fellow pa je obvezno, da fotografije oddaš v tiskani obliki. Ni pomembno za kakšen stil se odločiš, pomembno pa je, da je stil enoten skozi celotno serijo - pri meni so recimo prevladovale nizkokontrastne barve in široko odprta zaslonka s plitvo globinsko ostrino.
Petčlanski zbor sodnikov, ki ga sestavlja samo “smetana” izjemnih fotografov, nato ocenjuje serijo fotografij kot celoto in vsako fotografijo posebej, približno 8 tednov kasneje pa prejmeš diplomo (če si uspešen seveda) in transkript sodniških komentarjev za vsako fotografijo posebej ter še splošno za serijo - jaz sem dobila 6 A4 strani komentarjev, ki sem jih izjemno rada prebrala, tako pozitivne komentarje kot kritike. Komentarji so bili precej različni, en od sodnikov bi si na primer pri skoraj vseh fotografijah želel več kontrasta, enega je motila (pre)plitva globinska ostrina, en mi je hotel na vsak način podeliti naziv Associate, …, prav vsi pa so bili enotni, da moja serija izpolnjuje vse pogoje za naziv Licentiate.
Za konec še nekaj besed o mojih načrtih za naprej. Vsekakor je dolgoročni cilj prejeti naziv Fellow, ampak do tja je dolga pot, ki se je zelo veselim. Izjemno bi bilo, če mi v prihodnjem letu uspe sestaviti serijo fotografij za naziv Associate, ampak se tudi ne bom sekirala, če bom za to potrebovala dve leti ali več, ker se mi navsezadnje nikamor ne mudi. Zelo mi je namreč pomembno, da pri svojem delu uživam in čim bi si začela postavljati roke za uresničevanje ciljev, bi bila le pod pritiskom, kar pa bi onemogočilo kakršen koli kreativni proces. Zadnje besede bi rada posvetila še izjemnim modelom na fotografijah in njihovim lastnikom: izjemna hvala mojima Neli in Mangotu pa tudi, Ani in Vixie, Ani in Illy, mami in Liviju, Kjari, Oriju in Jazzu, Patriciji, Damjanu, Tessy in Heri, Aniti in Jacku, Tei in Kodi, Niki in Takani ter Jani in Niksi!