Prvega septembra bo minilo eno leto od kar sem se registrirala kot samostojna podjetnica in otvorila spletno stran, na kateri sedaj lahko bereš ta zapis. Od septembra lani tako ne fotografiram zgolj za svoje veselje, temveč tudi za veselje strank, ki so bile sprva popolni tujci, sedaj pa bi nekatere lahko že skoraj uvrstila med prijatelje. Ali je moja ljubezen do fotografiranja sedaj kaj manjša, ko je hobi postal poklic?

Ko sem pred letom dni začela razmišljati o tem, da bi začela fotografirati tudi tuje pse in konje ter se tako začela ukvarjati s fotografijo profesionalno, mi je bila ena stvar popolnoma jasna - potrebujem objektivno oceno mojih fotografij. Na zadnji dan lanskega leta sem zbrala pogum in malo pred polnočjo oddala prve tri fotografije v mednarodno tekmovanje, od katerih se je ena vrnila s priznanjem.

Verjetno je marsikdo ob tem, ko je prebral naslov, pričakoval da bom v tej blog objavi omenjala življenjske stroške, pa stroške povezane z vodenjem podjetja in amortizacijo tehnične opreme. Je vse res, ampak danes se bom raje osredotočila na meni najpomembnejši vrednoti, ki ju postavljam na prvo mesto – o mojem času in tvojem zadovoljstvu. Zavedam se, da so cene storitev pogosto tabu tema, ki v nas sproža čustven odziv, zato se bom teme lotila nekoliko previdno ampak popolnoma iskreno.